Prevajanje, nekoč in danes

Prevajanje je bilo pomembna aktivnost nekoč in danes .

Naloga, ki jo je prevajanje imelo skozi zgodovino, je bila zelo pomembna z vec vidikov. Predvsem je bilo pomembno za širjenje kultur, dosežkov, izmenjavo dobrin in mnogih drugih dejavnikov. Med najbolj prevajana dela sodi Sveto pismo. V zgodovini prevajanja je Sveto pismo s prevodi v razlicne jezike pomenilo pomembne mejnike v prevajanju. Prevajalska dejavnost se je prilagajala takratnim oblastnikom, državni ureditvi, raznim gibanjem in vsem drugim dejavnikom, ki so na prevajanje vplivali. Prevajanje je zelo stara dejavnost. Sega v najstarejše case. Prevajanje so generirali ljudje, ki so potovali med razlicnimi jezikovnimi skupinami. Z vecanjem stikov se je dejavnost izpopolnjevala in širila. V našem širšem obmocju so pomembne pomorske in kopenske poti v Sredozemlju. Svoj cas je Sredozemlje, njegove obale in zaledje predstavljale vecino takrat znanega sveta. Vsem, ki so potovali na tem obmocju je bilo znanje tujih jezikov na obalah sosednjih dežel in v njenem zaledju vec kot dobrodošlo. Najstarejši zapisi o prevajanju segajo v obdobje med tretjim in prvim stoletjem pred našim štetjem. V tem obdobju je bila Stara zaveza Svetega Pisma prevedena iz hebrejšcine v gršcino. Prevajanje pred tem ni imelo posebnega pomena, saj je imelo vsako ljudstvo besedila zapisana v jeziku, ki so ga razumeli. Gršcina je postajala vedno bolj pomemben jezik z osvajanji Aleksandra Velikega. V deželah, ki jih je Aleksander veliki osvojil, so morali tamkajšnji prebivalci grški jezik prevzeti kot svoj glavni jezik. Na ta nacin je postopoma ves manj Judov govorilo hebrejsko. Iz tega razloga so se odlocili za prevod Stare zaveze iz hebrejšcine v gršcino. Vzpon Rimljanov (vec o Rimljanih si lahko preberete v wikipediji) pomeni zaton grške države. V tem obdobju so grška dela zapisana v gršcini prevajali v latinšcino. Prevodi so bili nekoliko samosvoji, saj zapisanega niso prevedli, ampak so celotno dogajanje v zapisu postavili v cas rimske države.

Naslednja vecja potreba po prevajanju se je pojavila s širjenjem kršcanstva na obmocje rimske države. Na pobudo cesarja Konstantina je postalo kršcanstvo uradno dovoljena, cesar Teodozij kršcanstvo oznaci kot državno vero. S tem se je pojavila potreba po prevodu Svetega pisma iz grškega v latinski jezik. Prevod se je imenoval Vulgata, kar v latinšcini pomeni ljudstvu. S tem izrazom so hoteli poudariti razumljivost besedil širšim množicam. Do današnji dni velja za najpomembnejši prevod Svetega pisma iz tistega casa. V srednjem veku prevajanje ni imelo posebnega pomena. Latinšcina je bila glavni jezik, ki se je uporabljal pri zapisovanju besedil. Znanje latinskega jezika je bila domena duhovnikov in izobražencev. Duhovniki so latinska besedila ustno posredovali vernikom. Vecja potreba po prevajanju se je pojavila v devetem stoletju. Karel Veliki je sredi osmega stoletja izdal zakon, ki je narocil, da je potrebno sprejeti rimske obredne navade. Rimski kršcanski bogoslužni obred se je razlikoval od obredov v frankovskih obredih. Karel Veliki je bil preprican, da je latinšcina edini jezik kulture in bogoslužja. Kljub temu je škofom naroca, da morajo vernikom resnice in molitve razlagati v jeziku, ki ga razumejo. Posebno je to veljalo za izpoved vere in ocenaš. Domaci jezik se je po tem zgledu moral uporabljati tudi pri krstu in spokornih obredih. Prevajanje se je takrat izvedlo v veliko število razlicnih jezikov. To je pomenilo tudi povod za nastanek Brižinskih spomenikov. Brižinski spomeniki so najstarejši znani ohranjen zapis v slovenšcini in najstarejši latinicni zapis v katerem koli slovanskem jeziku. Pomembni zgodovinski trenutek za prevajanje je pomenila reformacija. Protestantsko gibanje se je razširilo na prakticno vse koticke slovenskega ozemlja. Zapisi o tem, kako je gibanje vplivalo na vsakdanjik so vsekakor zanimivi, saj odstirajo marsikatero tancico nerazumevanja. Najpomembnejša zahteva protestantskega gibanja je bila, da mora vsak vernik Sveto pismo in vero brati in spoznavati v svojem materinem jeziku. Zahteva je bila velik izziv za številne protestante. Slednji so Sveto pismo prevedli v lasten materin jezik. Ob koncu šestnajstega stoletja smo svoj prevod dobili tudi Slovenci. Takrat je Juri Dalmatin celotno Sveto pismo prevedel v slovenšcino .

Prevajanje je takrat v veliki meri pospešil izum tiska. Tisk je bil izumil Johannes Gutenberg. Tehniko tiskanja je zasnoval na osnovi vinske stiskalnice. V svojem domacem okolju vinskih stiskalnic ni primanjkovalo, saj je šlo za vinorodno obmocje ob reki Ren. Uspešen in ucinkovit izum je prinesel veliko narocil, med katerimi so v veliki meri prednjacila narocila za tisk Svetega pisma. Z izumom tiska je bilo omogocena dostopnost prevodov Svetega pisma širšim množicam, med njimi so tiskane izdaje Svetega pisma prišle tudi na slovenska tla. V industrijski dobi se je razmahnilo prevajanje na podrocja tehnike. Vecanje števila izumov in njihovega stalnega izpopolnjevanja je imelo za posledice zanimanje širšega kroga ljudi z razlicnih jezikovnih podrocji. Izum parnega stroja, kasneje pa motorjev, elektrike, telefona in vsega v povezavi z množico izumov, so imeli za posledico interes med tako kupci in konkurencnimi proizvajalci ter izumitelji. V moderni dobi je nov mejnik predstavljal racunalnik dostopen širšim množicam v povezavi z internetom. Na ta nacin so postala vedno bolj dostopna in izpopolnjena orodja za prevajanje v navezi racunalnika in interneta. Takšno prevajanje je dobrodošlo za splošno in nezahtevno uporabo. Gre predvsem za preprosto komuniciranje preko interneta in naprav, katere komuniciranje omogocajo. Za kakovostno prevajanje in vecje zahteve je racunalnik v povezavi z internetom zgolj pripomocek in orodje. Prevajanje, ki temelji samo na prevodu racunalnika ne more biti kakovostno. Posebno to velja za manjše jezikovne skupine kot je slovenšcina. Delovanje racunalniško podprtega prevajanja je namrec uspešno pri vecjih jezikovnih skupinah. Vecje jezikovne skupine z vecjo uporabo in vnesenimi pojmi generirajo bazo izrazov, fraz, besed in vsega, kar dobro prevajanje potrebuje. Vecja kot je baza na osnovi katere lahko racunalnik izbira, bolj kakovosten je lahko prevod. V prihodnosti gre pricakovati širjenje racunalniške podpore in vedno vecjega izbora orodji. Še vedno pa bo pomembno vlogo pri kakovostnem prevodu igralo cloveško znanje in vedenje. Cloveško znanje in vedenje na podrocju prevajanja je razlicno glede na vrsto prevoda. Strokovno prevajanje je nekaj drugega kot literarno prevajanje. Kdor je specializiran za strokovne prevode bo težje prevajal literarna dela. In seveda obratno : kdor je specializiran za literarno prevajanje bo težje uspešno prevajal strokovna dela.

Prevajanje je od najstarejših casov do danes pomembna vez med razlicnimi jezikovnimi skupinami.