Motnje hranjenja

Pogosto v terapevtskem centru dobivam klice in vprašanja preko elektronskega naslova, v katerih mi zaskrbljeni starši ali pa tudi posamezniki zastavljajo vprašanja ali gre pri njih oz. njihovih družinskih članih za motnje hranjenja in kaj storiti v takih primerih.

Pa najprej poglejmo KAJ SO MOTNJE HRANJENJA. Motnje hranjenja so zunanji izraz globoke duševne in čustvene stiske ob (ne)sprejemanju samega sebe, ki se izražajo s stradanjem, prekomerno telesno aktivnostjo, kompulzivnim prenajedanjem, bruhanjem, uporabo odvajal in diuretikov, pretirano skrbjo za zdravo prehranjevanje in pretirano kontrolo nad vsako zaužito kalorijo. Osebe z motnjami hranjenja imajo o sebi navadno zelo slabo mnenje, so nesamozavestne, se ne spoštujejo, običajno se doživljajo kot grde, nesposobne, neprimerne. Skozi pretirano prehranjevanje ali zavračanje hrane izražajo notranja boleča in neprepoznana čustva. Lahko bi rekli, da hrana so čutenja, ki jih ne moremo /ne znamo razrešiti na drug bolj zdrav in sprejemljiv način, s strani stroke so motnje prehranjevanja označene kot duševna bolezen in zasvojenost.

ZNAKI, NA KATERE MORAMO BITI POZORNI

Tehtanje, pogosto ogledovanje v ogledalu, preverjanje telesne teže večkrat na dan, izogibanje skupnim obrokom in kontroli (oseba raje je sama, sama nabavlja hrano ločeno od drugih družinskih članov, pogosto nabavlja velike količine visoko kalorične hrane, pogosto se izgovori, da je že jedla drugje), skrbno pregledovanje kalorij, vsebnosti sladkorjev, maščob, prekomerno ukvarjanje s športom, brez nadomeščanja izgubljenih kalorij, daljša zapiranja v kopalnico takoj po obrokih, ohlapna oblačila, skrivanje hrane, ostankov in prazne embalaže na nenavadnih mestih, izogibanje pogovorom o prehranjevanju, zapiranje vase, nagnjenost k perfekcionizmu.

KAJ STORITI?

S prenajedanjem ali zavračanjem hrane te osebe izražajo svojo čustveno stisko in nemoč pri reševanju notranje stiske, globoko trpljenje, hkrati pa je to njihov klic na pomoč. Svoje bližnje je torej treba opazovati, se z njimi veliko pogovarjati, že ob najmanjšem sumu na motnje hranjenja in spremenjeno psihično stanje pa poiščite ustrezno strokovno pomoč, ki je organizirana preko našega zdravstvenega sistema, istočasno pa je potrebna terapevtska pomoč tako obolelemu, kot tudi sebi, da boste lažje razumeli naravo bolezni in boste lahko v oporo tako sebi, kot tudi obolelemu družinskemu članu. Fino je, da je z vami nekdo, ki se je sam soočal s podobnimi težavami ali se je srečal z boleznijo kot starš ali terapevt. Motnje hranjenja so ozdravljive, je pa pot do ozdravitve lahko zelo dolgotrajna, bolezen je treba jemati resno, saj težave ne bodo izzvenele in minile kar same od sebe.

VPRAŠANJA, KI JIH BO ZASTAVIL TERAPEVT OZ. PODROČJA, NA KATERA BO POZOREN

Zakaj ne jeste, ko ste lačni? Zakaj jeste tudi, ko niste lačni? Kaj je za vas v življenju tako nesprejemljivo, da je treba izbruhati? Česa ne sprejemate in si ne želite več v svojem življenju? Zakaj se ne morete sprejeti takšni kot ste? Kaj bi spremenili? Kaj tolažite s hrano? Zakaj se ne počutite udobno v svojem telesu, kljub primerni telesni teži? Katerega dela telesa ne morete sprejeti? Zakaj mislite, da boste privlačnejši, če se bo vaša postava približala postavam iz revij/panojev/reklam? .… Osredotočil se bo na vidike primernosti, sprejemljivosti, ljubljenosti in skušal poiskati kaj je tisto, zaradi česar se s hrano zatekajo v lažno tolažbo.

POPOLNA OZDRAVITEV ne pomeni le odsotnosti nezdravih načinov prehranjevanja, temveč se kaže v zadovoljstvu osebe s svojim življenjem, ustreznim funkcioniranjem v družinskem in širšem družbenem in kulturnem okolju, ki ga predstavljajo šola, služba, vrstniki.

Darinka Kavčič, zakonska in družinska terapevtka
Pogled vase, terapevtski center za posameznika, družino in par
Selanov trg 4, 1000 Ljubljana
tel.št.: 041/369-999
www.pogled-vase.si
terapije@pogled-vase.si