Leksikoni in slovarji za prevajanje

Liksikon in slovar je literatura, ki jo ima vsaka država. S tem se ukvarja veda, ki ji pravimo slovaropisje ali leksikografija.

Literatura je za prevajanje nujno potrebna.

Slovaropisje delimo na praktično in teoretično slovaropisje. Praktično slovaropisje se ukvarja s sestavljanjem in pisanjem slovarjev ali leksikonov, ki jih prevajalci za prevajanje nujno potrebujejo. Teoretično slovaropisje je pa veda, ki se ukvarja s proučevanjem semantičnih in sintagmatskih odnosov znotraj besedišča jezika. Razvija tudi teorije o slovarskih delih in strukturah podatkov v slovarjih. Proučujejo tudi možnosti za čimhitrejši dostop do podatkov v slovarjih. Prevajalci ugotavljajo, da imajo velikokrat premalo strokovnih podatkov, ki jh potrebujejo za prevajanje. Danes imamo že veliko elektronskih slovarjev in v bližnji prihodnosti bo te literature vedno več. premalo. Taki slovarji vsebujejo strokovno besedišče določene stroke. Poznamo tudi tako imenovane splošne slovarje, ki opisujejo jezik v splošni rabi. Tisti, ki se ukvarja s pisanjem in preučevanjem slovarjev, se imenuje slovaropisec oziroma leksikograf. Skrbi, da bodo določene besede vključene v slovar, kasneje v leksikon. Za strokovno prevajanje je potrebno imeti v slovarju točno določene besede in te naj bi slovaropisec poznal. Veda leksikografija združuje teorijo in prakso sestavljanja slovarjev in proučuje besede.
Kot že zgoraj zapisano, vedno več so iskani in uporabljeni tako imenovani spletni oziroma online slovarji za prevajanje. Te slovarje za spletno prevajanje je priporočljivo uporabljati za enostavna besedila, ker so strokovne besede tu velikokrat pod vprašanjem. Se pa tudi kvaliteta spletnih prevajalnikov iz leta v leto izboljšuje, ker je uporaba le teh vedno večja in iskana. Njihovo kvaliteto in uporabo ne smemo podcenjevati, čeprav je še vedno veliko ljudi, ki jih odsvetujejo.