Otroci in košarkaška žoga

Košarka je eden izmed zelo priljubljenih športov pri nas in tudi na sploh v svetu. Nanjo se navdušujejo že zelo majhni otroci, ki se s pravim otroškim veseljem podijo za žogo in jo mečejo na koš, v želji, da bi ga zadeli in se pokazali pred vrstniki. Kasneje jih starši vpišejo v klub, da se naučijo prvih pravih košarkarskih gibov.

Doma otroci pogosto na koš mečejo lahke žoge, za raznovrsten otroške igre. S tem seveda ni nič narobe, prav pa je, da se seznanijo tudi z žogami, ki so namenjene posameznim športom. Košarkaška žoga ima, kot vse druge, svoje posebnosti. Je nekoliko težja, kot na primer žogi za nogomet ali odbojko. Otrokom moramo razložiti, da je z njo potrebno ravnati drugače, kot z lažjimi žogami, saj lahko sicer pride do poškodb.

Seveda je pri otrocih najpomembnejša igra, vendar pa nekaj strokovnosti, ki se začne že z nakupom košarkaške žoge, ne škodi. Pri nakupu svetujem, da se o tem pogovorite s prodajalcem, ki je za to usposobljen in ima znanje. Nikakor ne kupujte otrokom zelo težkih žog, ki jih pri igri ne bodo mogli obvladati. Če imate možnost, vprašajte tudi  trenerja košarke, ki trenira vašega otroka, ali drugega strokovnjaka.

Na spletni strani Sim šport servis sem našla nekaj mer košarkaških žog po letih. Od 5 do 8 let svetujejo žogo s premerom 56 cm in težo 310 g. Otroci, stari od 8 do 12 let naj imajo žogo s premerom 70 cm in težo 500 g. Košarko za mladinke imenujejo za otroke stare od 12 do 14 let, premer žoge, ki je primeren za njih je 73 cm, teža pa 580g. Otrokom, starejšim od 14 let pa že lahko kupite košarkaško žogo za moško oz. žensko košarko.

dominican kids playing basketball

Zgodovina razvoja papirja

V članku se bomo na kratko dotaknili zgodovine enega najbolj pogostih medijev za shranjevanje še dandanes, papirja. Kot prvo, od kje izvor same besede papir? Izhaja iz besede papirus, predhonik modernega papirja, ki so ga izdelovali že nekaj tisoč let pred našim štetjem. Izdelovali so ga iz rastline z grškim imenom Cyperus papyrus, od tod tudi ime. Naslednik papirusa v zgodovino razvoja je pergament, ki so ga uporabljali od leta 263 pred našim štetjem, pa vse tja do 15 stoletja našega štetja. Izdelan je bil iz živalske kože, ki so jo namakali v apnenem mleku. Prvi papir kot tak, se je prvič pojavil 180 let pred našim štetjem, na Kitajskem med časom dinastije Han. Za izdelato takratnega papirja so uporabljali rastlinska vlakna bambusa, trstike in slame, ki so jih položili pravokotno en čez drugega, nato pa s tolkači izločili sok in povezali vlakna. Nastal je papir. Po izumu kitajcev bi pričakovali, da bo papir v kratkem obdobju obkrožil svet in ga bodo uporabljali povsod, ampak temu ni bilo tako.

Kitajski izdelovalci so 500 let skrbno varovali recept za izdelavo papirja. Komaj leta 610 našega štetja se je skrivnost razkrila, prvič so za njo izvedeli v Koreji, nato pa kmalu zatem še japonci, ki so poenostavili sam proces izdelave in začeli uporabljati tudi druge materiale. Minilo je več kot 100 let, ko so papir, oziroma postopek izdelave, spoznali tudi v arabskih državah. Arabci so postopek izdelave še izboljšali, začeli so dodajati škrobova lepila in s tem je sam material postal dosti odpornejši in obstojnejši. Naslednji korak pri širitvi se je zgodil kmalu za tem. Arabci so prevzeli del Španije in tako so tudi evropska tla dobila medij za prenos informacij in arhiviranje.

Kaj pa papir na naših tleh?

Prvič smo ga začeli proizvajati v drugi polovici 16. stoletja, v dobi reformacije, ko uvoz ni več količinsko zadostoval potrebam naših piscev. Janž Kisl je bil lastnik prve domače delavnice za izdelavo papirja pri nas. Postavil jo je leta 1579 na Fužinah ob Ljubljanici. Zakaj se je papir uporabljal v prvih letih? Pred papirjem so se sporočila prenašala z ustnim izročilom, pri čemer je velikokrat prišlo do motenj oziroma netočnih prenosov sporočil. S papirjem se je ta težava odpravila. Z iznajdbo tega še danes popularnega medija so lahko tudi zapisali zgodovino oziroma takratno sedanjost in s tem zelo olajšali delo današnjim preučevalcem zgodovine.

Pa uporaba danes?

Zanimivo je, da kljub izjemnemu razvoju digitalnih medijev, papir še vedno ni izgubil svojega primata za najbolj kredibilen medij, za tiskanje dokumentov, pomembnih podatkov, fotografij in ostalih stvari. Poleg tega pa ga v moderni dobi večji delež tudi recikliramo, tako da je skrb za okolje dosegla tudi papirno industrijo. Kaj pa prihodnost? Mislite, da ga bo zamenjal kakšen drug medij, odpornejši material, cenejši za izdelavo? Pustimo se presenetiti, dejstvo pa je, da je digitalizacijo moč občutiti na vsakem koraku, papir pa je še vedno del našega vsak dana. Fotografijo z prijateljem, sorodnikom ali družino ima vsak raje na papirju, kot nekje na trdemu disku kajne? In verjetno bo tako ostalo še nekaj časa.

zgodovina papirja

Kako izgleda delo taksista

Kaj delajo taksisti, veste že vsi. Njihova glavna naloga so taksi prevozi strank iz točke A na točko B, včasih pa tudi nazaj.

Delo ima dve plati, obenem je lahko zelo monotono, saj boste ves delovni čas preživeli v avtomobilu, v katerem delate. Obenem pa boste z vsako stranko opravili različno pot, kar je precej zanimivo. Delate lahko kot samostojni podjetnik, ali pa ste zaposleni pri kateri izmed taksi združb. Delavniki so lahko precej naporni, saj delo ne poteka po ustaljenih izmenah ampak kadarkoli. Kdaj boste glavnino dela opravili zvečer, kdaj dopoldne in tako naprej.

Največkrat boste prevažali ljudi iz kakšnih letališč, bolnišnic, avtobusnih postaj in tako naprej. Taksist mora biti urejen, imeti dobre odnose z ljudmi in dobre govorniške sposobnosti. Od tega je odvisno kako bodo stranke zadovoljne z njim in se k istemu taksistu tudi vračale.

Če boste sami postali taksist bi vam svetoval, da ste do strank čim bolj prijazni in ustrežljivi. Pomagajte jim pri prtljagi, malce jih ogovorite. Ne bo škodovalo tudi, če jih boste med potjo malce zabavali in jim predstavili znamenitosti, mimo katerih se boste peljali na poti do cilja. Poskrbite tudi za to, da bo vaš avto vedno čist in čim bolj urejen. Skorajda obvezno je tudi znanje tujih jezikov. Ker veliko tujih turistov najema taksije, boste morali dobro obvladati angleško, škodilo pa vam ne bo tudi znanje drugih tujih jezikov.

Je pa res, da to delo ni najbolj zdravju prijazno, saj boste večino časa presedeli, delali boste ob povsem različnih urah, pa tudi prehrana po vsej verjetnosti ne bo najbolj urejena. Če se odločite postati taksist, vam svetujem, da se čim večkrat razgibate, poskrbite za dober spanec in se poizkušate čim bolj zdravo prehranjevati.

Mehika, med Severno in Osrednjo Ameriko

Mehika je država, ki deloma sodi v Severno Ameriko ter osrednji del, kateri predstavlja vez z Južno Ameriko.

Natančneje se Mehika na severu meji na Združene države Amerike , Gvatemalo in Belizo na jugovzhodu. Posebnost je obala, ki vključuje Mehiški zaliv, Karibsko morje ter Tihi ocean. Ko se omeni ime Mehika mnogi pomislijo na tipična oblačila in pokrivala, glasbo ter pekočo hrano. Turističnih, naravnih in kulturnih ne primanjkuje, najdemo jih na vsakem koraku. Med priljubljene in znane destinacije sodijo Patzcuaro, Acapulco, Cancun, Cozumel in Los Cabos. Destinacijam in drugim ponudbam primerno sodi Mehika med globalno najprimernejše destinacije. Popotnik ima na voljo veliko izbire, poleg destinacij, so tu še čas obiska in vse iz njega izhajajoče razlike. Glede časa obiska ne smemo računati po naši logiki štirih letnih časov. V deželi poznajo mokro in suho sezono oziroma moker in suh del leta. Mehika prav tako nima tako izrazitih temperaturnih razlik, kot smo jih vajeni doma. Največ padavin pade od julija do oktobra. Ni potrebno biti posebno bister, da ugotovimo, da gre za mokro sezono. Padavine so nepredvidljive in lahko trajajo različno dolgo ter imajo temu primerne posledice. Krajše dnevne plohe skrbijo za osvežitev, nekaj drugega pa so deževni dnevi, ki se vrstijo dan za dnem. Temperature ob morju so v mokri sezoni od junija do oktobra med petindvajset in trideset stopinj Celzija. Na višje ležečih območjih pa med dvajset in petindvajset stopinj Celzija. Pri višje ležečih območjih je potrebno to jemati z značilnostmi lokacije, regije, celine primerno. Ko govorimo o višje ležečih območjih niso to višine nekaj sto metrov nad morsko gladino, ampak območja, ki ležijo na višini naših višjih gora. Glavno mesto tako leži na višini preko dva tisoč metrov nad morjem, Mehika je temu primerna tudi za aktivni turizem, kot tudi priprave raznih športnih aktivnosti, katerim ustreza visoka nadmorska višina ter temu primerni pogoji.

Mehika je obiska vredna.